00386 41 676 094
8.00 - 20.00

Odvisnost od športne aktivnosti ni nedolžna

Spominjam se, da me je mama pred časom večkrat vprašala, ali sem odvisna od telovadbe, saj sem vsak dan intenzivno trenirala po vsaj petinštirideset minut, tudi, ko sem prišla domov šele ob devetih zvečer in sem se ob pol desetih lotila izčrpljujočega treninga. Šla mi je na živce, ker sem bila prepričana, da nisem postala odvisna od športne aktivnosti – preprosto sem uživala v gibanju in v učinku, ki ga je to imelo name.


Takrat se nisem zavedala, da je odvisnost od športa sploh lahko možna, potem pa sem prebrala nekaj člankov na to temo in preko vprašalnika avtorja Marka Griffithsa, The Exercise Addiction Inventory: A Quick and Easy Screening Tool for Health Practitioners, ki je sestavljeno iz šestih vprašanj, spoznala, da sama nisem odvisnica od gibanja, vendar pa sem se istočasno začela zavedati, da takšna odvisnost ni prav nič manj nevarna od tistih, o katerih se največ govori.
Ian Cockerill, športni psiholog na Univerzi v Angliji, je odvisnost od športa ponazoril s stavkom: »Zdravi športniki organizirajo svoje treninge glede na življenje in okoliščine, medtem ko si odvisni športniki organizirajo življenja glede na svoje treninge.«

 

 

Nekaj simptomov tovrstne odvisnosti je preprostih, pa vendar se mi zdijo nekoliko nenatančni. Več kot pol ure treninga na dan recimo že namiguje na športnika, ki vadbo izkorišča. Vendar, če bolje pomislimo, že samo en trening traja 45 minut, kaj šele trening profesionalnih športnikov! Pa to ne pomeni, da so odvisni! Zato se mi zdi veliko bolje, da spodaj kopiram po mojem mnenju bolj objektiven vprašalnik Griffithsa:

 

1. Telovadba je najpomembnejša aktivnost v mojem življenju. 
2. Med mano in družinskimi člani/partnerjem/prijatelji je čedalje več konfliktov glede količine  moje športne aktivnosti.
3. Telovadbo uporabljam kot sredstvo za spreminjanje svojega razpoloženja (npr. kot pobeg, da bi se počutil/-a drugače ipd.)
4. V zadnjem času so moji treningi postali čedalje daljši.
5. V kolikor nisem uspel/-a telovaditi, sem slabe volje in razdražljiv/-a.
6. Če poskušam zmanjšati količino telovadbe, bom slej ko prej padel/-a nazaj v star ritem.

 

V kolikor ste na večino vprašanj odgovorili z da, ali pa nanje niste želeli odgovoriti, bi bilo priporočljivo, da obiščete pomoč.
Če pa se Vam ta vprašalnik vseeno ne zdi dovolj natančen ali pa navkljub pritrdilnim odgovorom še vedno verjamete, da niste odvisnik, preglejte še spodnje trditve, ki jih je na portal Med.Over.Net zapisala Tadeja Janežič:

 

1. Rekreacija je nadomestilo za vse ostale aktivnosti v življenju (druženje s prijatelji, služba, družina ipd.)
2. Večino dneva mislite na to, kdaj in kako se boste rekreirali, zaradi česar trpijo druge aktivnosti.
3. Trenirate poškodbi ali bolezni navkljub.
4. Treningi so daljši in napornejši, kot je običajno za rekreativne športnike
5. Počitka med treningi je premalo, posledično je regeneracija telesa onemogočena.
6. Huda stiska ob nezmožnosti vadbe.
7. Postavljanje vedno zahtevnejših ciljev, ki so preko Vaših trenutnih sposobnosti.
8. Beg v šport zaradi nadziranja čustev, s katerimi se težje soočate.
9. Laganje in izogibanje bližnjim, da več časa ostane za vadbo.

 

Žal pa le z intenzivnostjo in pogostostjo vadbe ne moremo natančno opredeliti športnika kot odvisnika. Za kaj takega se potrebuje tudi njegova psihološka obravnava, ki je takšna, kot pri ostalih odvisnostih (npr. manipulacija bližnjih za dosego omamne snovi, v tem primeru vadbe).  Tadeja je zapisala: »Za lažjo prepoznavo zasvojenosti so se oblikovali trije tipi ljudi, ki se manično in preveč intenzivno obrnejo k športu. Prvi tip je obsesivni športnik ali tako imenovani zdravi nevrotik. Ta tip doživlja pri športu pozitivni napredek, ki se nanaša predvsem na občutke ugodja, uspešnosti in samouresničevanja. Drugi tip se imenuje kompulzivni športnik. Zanj je telesna aktivnost način za ohranitev natančne rutine, ki mu daje občutek mogočnosti in moralne superiornosti. Tretji tip pa je zasvojeni športnik, kjer šport ureja njegovo počutje, vzpostavlja notranje ravnovesje in popolnoma obvladujejo njegovo življenje. Le ta zadnja skupina se smatra za zasvojeno. Zasvojenost s telesno vadbo so pogosto pridružene tudi motnje v hranjenju (bulimija, anoreksija) ni pa nujno.«


Prav nič ni narobe z gibanjem, nasprotno! Vendar pa vse v mejah normale –  aurea mediocritas oz. zlata sredina. Tako kot lahko nekdo večkrat pregloboko pogleda v kozarec, tako lahko tudi športnik sčasoma, ko v svoji vsakodnevni aktivnosti začne iskati rešitev in beg od težav, postane odvisen od svoje vsakdanje aktivnosti. Čim torej začutite, da vadba na Vaše telo vpliva negativno, je čas, da poiščete pomoč – pri trenerju, terapevtu, zdravniku ali prijatelju.

 

Avtorica: Petra Dolenc

Fiteo.si je blagovna znamka, ki združuje interese tako rekreativnih kot profesionalnih športnikov. Na straneh Fiteo.si boste našli vrhunske športne pripomočke, športno kozmetiko ter nasvete trenerjev, ki so se odločili, da podpirajo posameznika na poti do športnega uspeha.

  • 00386 041 676 094
  • 8.00 - 20.00
  • Čopova 1, 3310 Žalec
Fiteo.si © Coyright 2015
prekes namams